Hillal Soudani (foto: Nogomania)
Pogovarjali smo se s Hillalom Soudanijem, enim najboljših nogometašev Maribora, ki je postal tudi ljubljenec Ljudskega vrta. Čeprav je po letih veteran, je po igrah in miselnosti pravi borec v vijoličastem.
Za pogovor, ki je pred vami, smo se dogovorili uro pred treningom. To je bil sicer eden zadnjih treningov pred zadnjo tekmo Maribora v letošnji sezoni in pred tekmo, na kateri zaradi suspenza po rdečem kartonu sploh ni imel pravice nastopa. Hillal Soudani pa je bil vseeno na tesnem s časom. Alžirski veteran in eden najboljših igralcev Maribora namreč kljub neigranju ni odstopil od svoje rutine - individualni trening pred ekipnim treningom. Disciplina in skrb za telo sta osnovna postulata njegovega nogometnega udejstvovanja, tudi zdaj, ko je že precej oddaljen od vrhunca kariere.
Soudani je nedavno podaljšal pogodbo z Mariborom. Vijoličasti so v njem prepoznali sicer precej očitno kakovost, pa tudi karakter vodje in izkušnje, ki pozitivno vplivajo na mlajše igralce, na katerih želijo Mariborčani graditi za prihodnost. Soudani trdi, da ne ve, koliko časa bo še igral nogomet, je pa zagotovil, da je njegova resna namera v prihajajoči sezoni z Mariborom osvojiti naslov prvaka.
Hillal Soudani je kariero začel v alžirskem ASO Chlefu. V Evropo ga je pripeljala Vitoria Guimaraes, nato pa je igral še za Dinamo Zagreb, Nottingham Forest, Olympiakos, Al-Fateh in Damac. Za Alžirijo je odigral 56 tekem in dosegel 24 golov.
Kako ocenjujete letošnjo sezono Maribora?
Kar se mene tiče, je bila sezona dobra. Ko pa pogledam ekipo, na naš ekipni cilj, pa seveda sezona ni bila uspešna. Maribor mora biti prvak, osvojiti mora vsaj kakšno lovoriko, na žalost nam to sezono ni uspelo. Osvojili smo drugo mesto, to je dobra osnova za naprej, saj nas vodi v Evropo. Če se vrnem nase, hvala navijačem za priznanje Vijol'čni bojevnik, za vso podporo, ki mi jo kažejo, odkar sem prišel v klub.
Kaj je po vaši oceni manjkalo Mariboru, da ni postal prvak?
Odločile so malenkosti. Nimamo ravno veliko izkušenih igralcev, mnogi še nikoli niso bili prvaki. Zdaj so že bolj izkušeni. Naslednja sezona ... Nikomur ne bo lahko. Nikogar ne podcenjujem v ligi, zagotavljam pa, da bo velik boj. Imamo veliko potenciala, imamo mlade, ki lahko napredujejo, a potrebujejo mentorje.
Navijači in javnost so pričakovali, da bo Maribor letel na krilih dvojca Soudani - Iličić. Zakaj se to ni zgodilo?
Morda to ni vprašanje zame, želim pa reči, da je Josip Iličić igralec svetovne ravni. Zelo dobro se razumeva na igrišču in izven njega. On preprosto ve, kaj boš naredil, ve, kam poslati žogo, zares neverjeten igralec je. On je moj brat, v karieri in življenju mu želim vse najbolje.
Kako ocenjujete trenerja Boštjana Cesarja, za katerega je to prva samostojna trenerska služba v karieri?
Proti njemu sem igral z alžirsko reprezentanco, še celo fotografija obstaja s tiste tekme. Mlad trener je, tudi on se uči in pomagati mu moramo. Za njegovo prvo sezono rezultat ni slab. Težko mu je bilo, ni začel priprav z nami, bila so določena nihanja v formi. Zdaj pa že pozna to ekipo, ve, kako je treba, tudi njemu bo lažje v novi sezoni. Vsi skupaj bomo delali za en cilj, to je za naslov prvaka.
Ste med najbolj priljubljenimi igralci Maribora, navijači skandirajo vaše ime. S čim ste pridobili naklonjenost navijačev?
Navijači se spoznajo na nogomet in prepoznajo nogometaše, ki se borijo za klub. Sam vedno dajem vse od sebe, na vsaki tekmi. To delam najprej zaradi sebe, ker sem profesionalec, pa tudi zaradi ekipe, navijačev in kluba. Enostavno je med nami kemija in to je lepo.
Od kod pa črpate vso to energijo, na igrišču izgledate vsaj deset let mlajši?
Hvala (smeh). Takšen preprosto sem, tega se ne da kupiti, to imaš ali pa ne. Zavedam se svojih let. Veliko delam na sebi, to je normalno, to je pravzaprav obvezno. Star sem 37 let, staram se (smeh), ampak takšno je življenje. Uživam!
(foto: Nogomania)
Nedavno ste podaljšali pogodbo z Mariborom, kaj vas je prepričalo?
Nisem si mislil, da bom tukaj ostal tri leta. Sprva sem podpisal za dve sezoni, prišel sem zaradi Damirja Krznarja. Vedel sem, da je Maribor velik klub, igral sem s Petrom Stojanovićem. Potem pa sem se zaljubil v ta klub. V Mariboru se res dobro počutim, to je družinski klub. Mislim, da sem dobro igral, vedno sem dal vse od sebe, na treningih in na tekmah. Odločitev za podaljšanje pogodbe je bila enostavna. Jasno mi je, zakaj ostajam. Zaradi igralskih stvari, pa tudi zaradi izkušenj in pričakovanj, da bom pomagal voditi to ekipo. Pomagati moramo mladim igralcem, da vidijo, kako treba igrati, kako se je treba obnašati, mladi so prihodnost kluba, tega mesta, reprezentance in te države. Tudi jaz sem bil nekoč mlad, ampak takrat je bilo drugače. Starejši igralci nas niso 'šparali', šli so na polno, mladi danes so drugačni, več imajo privilegijev.
Omenjate 'drugačno' mladino. Kako je bilo v vaših časih, odrasli ste v Alžiriji, kako je bilo?
V Evropo sem prišel šele pri triindvajsetih. Pred tem sem poznal samo Alžirijo! Težko je bilo. Takrat ni bilo spletnih omrežij in vse te promocije. V tujino si odšel, če si bil res dober. Meni je uspelo, podobno Islamu Slimaniju in še nekaterim. Prvih nekaj mesecev na Portugalskem je bilo težkih, prvič sem sploh bil v tujini, tuj jezik in tako naprej. Ampak mi je uspelo. Mnogim fantom pa ni uspelo, pa je bilo in je še danes v Alžiriji ogromno talentov.
Slovenska liga velja za razvojno ligo, je tudi v vaših očeh?
Liga je dobra. Sploh za mlade igralce, da se pokažejo, da igrajo. Klubi morajo živeti od prodaje igralcev. Podobno je kot na Hrvaškem. Če lahko, pa bi vseeno opozoril, da bi morali morda malce spremeniti miselnost. Poglejte, igrišča je treba zalivati, ne morete si privoščiti, da ostanejo suha. Kako naj igralci igrajo, se pokažejo in dokažejo? To so osnove. Igramo, da bi navijači uživali, to pa lahko storimo le, če so pogoji na najvišji ravni. Vem, da so pogoji omejeni, ampak takšne stvari velja spremeniti.
Zadnja leta pred prihodom v Maribor ste igrali v Savdski Arabiji, kamor so začele prihajati svetovne zvezde. Zakaj ste se vrnili v Evropo?
Meni je bilo v Savdski Arabiji super. Takrat se je že začelo s prihodi zvezdnikov. Pogoji tam so neverjetni, ljudje imajo radi nogomet. Domov sem se vrnil zgolj zato, ker sem dobil sina, moja družina pa živi v Zagrebu. Težko mi je bilo biti tako daleč stran. Imel sem ponudbe s Hrvaške, pot pa me je zanesla v Maribor. Sam mislim, da je tako določila usoda. Zato tudi ničesar ne obžalujem v svoji karieri. Poglejte, boljši igralci od mene so imeli slabše kariere. Zadovoljen sem, takšno je življenje.
Vrhunec kariere ste doživeli v Dinamu. Kakšne spomine imate na obdobje v Zagrebu?
Sploh ne vem, kako naj vam povem. Dinamo je ... Dinamo je res velik klub. Največje uspehe v karieri sem doživel v tem klubu. Igral sem evropsko ligo, ligo prvakov, v reprezentanci sem bil uspešen. osvajal sem lovorike. Še dandanes imam rad ta klub, to je klub, ki me je najbolj zaznamoval in pri katerem sem najdlje igral.
Skozi kariero ste doživeli nekaj težjih poškodb, konec koncev tudi v Mariboru vam niso prizanesle. Kako premagujete 'nasprotnike', ki vam ne stojijo nasproti na igrišču?
Dvakrat sem imel strgane kolenske vezi. Poškodbe so sestavni del nogometa. Preprosto ne dovolim jim, da me vržejo iz tira. Mentalno sem močan. Imam svoj fokus. Ko padem, se takoj dvignem. Alžirci smo lačni ljudje, nikoli ne rečem, da imamo nečesa dovolj. Vedno je treba stremeti naprej.
Zdaj odhajate na krajši odmor, že kmalu pa sledijo priprave na novo sezono. Kaj želite doseči v novi sezoni?
Jasno - želim biti prvak! To mi res veliko pomeni, ker ta klub in ti navijači to zaslužijo. Maribor je največji klub v Sloveniji, brez dvoma! Privilegij je igrati tukaj.